Svetišče Marije Pomočnice

Svetišče Marije Pomočnice je bilo posvečeno 8. 9. 1924

Iz zgodovine

Po več kot desetletnem prizadevanju so prišli 23. 11. 1901 na Rakovnik v stari grad (iz 17. stol.) prvi salezijanci, duhovni sinovi sv. Janeza Boska (1815-1888), med njimi že trije Slovenci. Na povabilo don Boskovih sotrudnikov so začeli vzgojno delo za zapuščeno slovensko mladino, obenem pa so od vsega začetka spodbujali k pobožnosti do Marije Pomočnice.
Po prihodu so začeli s pripravami za gradnjo vzgojnega zavoda in cerkve. 8. decembra 1902 je bila ustanovljena Družba za izgradnjo svetišča Marije Pomočnice, obenem je bila v ta namen ustanovljena Mašna zveza.
26. aprila 1903 je bil blagoslovljen kip Marije Pomočnice (ob tej priložnosti je bila tudi prva procesija s kipom Marije Pomočnice), 2. junija 1904 pa je ljubljanski škof dr. Anton B. Jeglič blagoslovil temeljni kamen za novo svetišče. 22. oktobra 1905 je bila blagoslovljena lurška kapelica.
Nedokončana cerkev (do višine korov) je bila blagoslovljena 20. decembra 1908. Leta 1919 je bilo ustanovljeno Združenje Marije Pomočnice.
Gradnja cerkve pa je bila dokončana pod vodstvom rakovniškega ravnatelja dr. Franca Walanda. Ob Marijanskem kongresu v Ljubljani (zbralo se je 150.000 vernikov) je 8. septembra 1924 cerkev posvetil apostolski nuncij kardinal Pelegrinetti v navzočnosti ljubljanskega škofa Antona Bonaventura Jegliča in prvega salezijanskega kardinala in misijonarja Janeza Cagliera. Le-ta je ob tej priložnosti izjavil:
   "Slovenci ste Marijin narod.
   Dokler boste Marijo tako častili,
   se vam ni treba ničesar bati.
   Marija bo varovala svoje ljudstvo!"

Na praznik apostolov Petra in Pavla l. 1956 je bila po večletnih prizadevanjih ustanovljena tudi župnija Marije Pomočnice. Tako je romarska cerkev postala tudi središče živahnega župnijskega življenja. Župnija obsega zaokrožen teritorij pod Golovcem, po Ižanski cesti do ljubljanske obvoznice na jugu, na vzhodu in severu pa do industrijske cone Rudnik, Spodnjega Rudnika in Golovca.
Po načrtih arhitekta Jožeta Kušarja je dobila cerkev sedanjo podobo l. 1974, ob 50-letnici posvetitve, ob stoletnici smrti sv. Janeza Boska (v letu 1988 in še nekaj naslednjih let) pa je bila opremljena z velikimi platni akademskega slikarja Tomaža Perka.